- zastavítelj
- -a m (ȋ) kdor da kaj v zastavo: dolžnosti zastavitelja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zastavítelj
Look at other dictionaries:
zastávnik — 1 a m (ȃ) 1. zastavonoša: iztrgal je zastavo zastavniku ♦ etn. zastavonoša v ženitovanjskem sprevodu 2. podoficirski čin, za stopnjo višji od višjega vodnika I. razreda, ali nosilec tega čina: napredovati v zastavnika / zastavnik I. razreda… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zastavnína — e ž (ȋ) nekdaj vsota, ki jo plača zastavitelj zastavljalnici ob odkupu zastavljene stvari za stroške: plačati zastavnino; zastavnina za slike … Slovar slovenskega knjižnega jezika
