- zastavílo
- -a s (í) knjiž. 1. zastava, zastavek: odkupiti zastavilo 2. jamstvo, zagotovilo: dati prstan za ljubezensko zastavilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zastáviti — 1 im dov. (á ȃ) 1. s postavitvijo, namestitvijo česa narediti kaj neprehodno: zastaviti cesto z ovirami / zastavil je izhod s svojim telesom / stopil je predenj in mu zastavil pot // s postavitvijo česa napolniti, porabiti prostor: zastaviti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika