zapráviti

zapráviti
-im dov. (á ȃ) 1. z nepremišljenim ravnanjem narediti, da ni več razpoložljive materialne dobrine: zapraviti denar, premoženje; s pijančevanjem, tožbami zapraviti posestvo // ekspr. porabiti, potrošiti: vso plačo zapravi zase; zapraviti za zdravljenje veliko vsoto; za hrano se dosti zapravi 2. zaradi kakega negativnega, nepremišljenega ravnanja izgubiti: zapraviti čast, ugled; zapraviti duševni mir; zapraviti prijateljstvo koga; zapraviti zdravje // ekspr. ne izrabiti, ne izkoristiti: zapraviti možnosti za dobro uvrstitev, priložnost za gol / s čakanjem zapraviti veliko časa nekoristno porabiti ● pog. zapraviti klobuk izgubiti; evfem. zapravila je otroka imela je splav; ekspr. zapraviti zmago ne doseči je zaradi svoje krivde; ekspr. zapraviti življenje lahkomiselno, nedejavno ga preživeti zapráviti se star. pogubiti se, uničiti se: boji se, da se sin zapravi zaprávljen -a -o: zapravljena kmetija; zapravljena mladost; zapravljena sreča

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • zaigráti — ám dov. (á ȃ) 1. poustvariti, navadno z umetniškim hotenjem a) dramski tekst: otroci so zaigrali lutkovno igrico / odlično je zaigral ljubimca; zaigrati glavno vlogo / v nadaljevanki so zaigrali skoraj vsi znani igralci b) glasbeno delo:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dukát — a m (ȃ) zlat kovanec, zlatnik: dukati so zažvenketali; polna mošnja dukatov / plačal je trideset dukatov kazni; zapraviti zadnji dukat / beneški, florentinski dukat ♦ num. dvojni dukat ki ima težo in vrednost dveh dukatov …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izkorístiti — im dov. (í ȋ) 1. popolnoma, v celoti porabiti: izkoristil je ves kredit / dopusta ne more več dobiti, ker ga je že izkoristil // napraviti, da se kaj funkcionalno, namensko izpolni: dobro izkoristiti prostor / izkoristiti in zapraviti čas / lepo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pognáti — žênem dov., stil. poženó (á é) 1. narediti, povzročiti, da kaj začne a) gibati se, premikati se: poženi konje, voz vendar ne more stati sredi ceste; pognati živino iz hleva, na pašnik / žarg. šofer je ravno hotel pognati, ko je pritekel še en… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • premožênje — a s (é) stvari, denar, ki jih ima kdo v svoji lasti: njegovo premoženje raste, se veča; ekspr. dokopati se do premoženja; imeti, izgubiti, zapraviti premoženje; izročiti, zapustiti premoženje komu; odvzeti komu premoženje; podedoval, pridobil si… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • priigráti — ám dov. (á ȃ) 1. z igro za denar priti do česa: priigrati veliko vsoto; upal je, da bo drugič priigral, kar je zdaj izgubil 2. knjiž. z umetniškim poustvarjanjem doseči: takega čara poklicno gledališče ne more priigrati / upal je, da bo priigral …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razfračkáti — ám dov. (á ȃ) pog., ekspr. zapraviti, razmetati (denar): plačo je kar hitro razfračkal …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razfrčkáti — ám dov. (á ȃ) pog., ekspr. zapraviti, razmetati (denar): hitro je razfrčkal podedovani denar …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razprčkáti — ám dov. (á ȃ) pog., ekspr. zapraviti, razmetati (denar): hitro je razprčkal vse svoje imetje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • šánsa — e ž (ȃ) pog. 1. nav. mn. možnost, upanje: imeti, zapraviti šanse; biti brez šans; kljub pridnosti nima veliko šans, da bi uspel v življenju ∙ pog. pri njej nima (nobenih) šans zaman si prizadeva za njeno naklonjenost, ljubezen 2. priložnost,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”