zamudíti — ím dov., zamúdil (ȋ í) 1. zaradi prepoznega prihoda kam ne udeležiti se začetka česa: zamuditi pouk, službo / zamuditi pet minut, pol ure // zaradi prepoznega prihoda kam ne udeležiti se česa: zamuditi prvo dejanje igre; zamuditi pozdravni govor … Slovar slovenskega knjižnega jezika
anergíja — e ž (ȋ) fiz. del energije, ki se v tehnični napravi ne da izkoristiti za opravljanje dela: energijo delimo v eksergijo in anergijo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
báza — 1 e ž (ā) 1. osnova, podlaga: krepitev družbenoekonomske baze; materialna baza družbe / izkoristiti domačo surovinsko bazo; energetska baza težke industrije; publ.: postaviti organizacijo na množično bazo; socialistična akumulacija je možna samo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dobrodôšel — šla o [ǝu̯] prid. (ó) 1. čigar prihoda je kdo vesel: dobrodošel gost; vedno boš dobrodošel v naši hiši; kamor pride, je dobrodošel; opustila je obiske, ker je čutila, da ni več dobrodošla / kot pozdrav dobrodošli, kar vstopite 2. ki se da… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
eksergíja — e ž (ȋ) fiz. del energije, ki se v tehnični napravi da izkoristiti za opravljanje dela: eksergija pare, plina … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hídroenergíja — e ž (ȋ ȋ) 1. vodna energija: izkoriščati hidroenergijo za elektrifikacijo; dežela ima bogate vire hidroenergije 2. električna energija, ki se proizvaja v hidroelektrarnah: izkoristiti možnosti za pridobivanje hidroenergije in termoenergije … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izkoríščenje — a s (ȋ) glagolnik od izkoristiti: načrtno izkoriščenje delovnega časa / izkoriščenje energije … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izkoristljív — a o prid. (ȋ í) ki se da izkoristiti: napolniti ves izkoristljivi prostor; izkoristljivi viri energije … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izmózgati — am dov. (ọ̑) ekspr. 1. izčrpati, oslabiti: neprestano delo jo je izmozgalo; razvratno življenje mu je izmozgalo moči / izmozgati zemljo 2. izrabiti, izkoristiti: tak oderuh te bo že izmozgal 3. z vztrajnim, vsiljivim prigovarjanjem priti do česa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izsesáti — ám [sǝs in ses] dov. (á ȃ) 1. s sesanjem spraviti iz česa: izsesati kri iz rane; izsesati sok iz limone / izsesati prah; s črpalko izsesati zrak 2. s sesanjem napraviti, da v čem ni več določene tekočine: tele je dobro izsesalo vime; izsesati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika