izsesáti

izsesáti
-ám [sǝs in ses] dov. (á ȃ) 1. s sesanjem spraviti iz česa: izsesati kri iz rane; izsesati sok iz limone / izsesati prah; s črpalko izsesati zrak 2. s sesanjem napraviti, da v čem ni več določene tekočine: tele je dobro izsesalo vime; izsesati limono / izsesati rano / pajek izsesa svojo žrtev // ekspr. izčrpati, oslabiti: delo v rudniku ga je izsesalo; skrbi za otroke so ji izsesale zdravje 3. ekspr. izrabiti, izkoristiti: ta oderuh ga bo izsesal; delavce je izsesal do poslednje kaplje krvi ● ekspr. ali naj podatke iz prsta izsesam si jih izmislim; ekspr. to je izsesal iz prsta to je izmišljeno, neresnično, neutemeljeno izsesán -a -o: izsesan od trpljenja; izsesane prsi

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать реферат

Look at other dictionaries:

  • izčŕpati — am dov. (r̄) 1. s črpalko izsesati, dobiti tekočino: že pri prvem vrtanju so izčrpali nekaj nafte; izčrpati sto litrov vode // s črpalko izsesati popolnoma, v celoti: izčrpati vodo iz vodnjaka / izčrpati zrak iz balona 2. popolnoma, v celoti… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • aspirátor — ja m (ȃ) teh. priprava za izsesavanje ali vsesavanje, zlasti zraka: z aspiratorjem izsesati gnoj; z aspiratorjem čistiti žito / aspirator za čiščenje preprog …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izcúzati — am tudi scúzati am dov. (ȗ) pog. izsesati: izcuzal je ves sok iz pomaranče // z vztrajnimi prošnjami, prigovarjanjem priti do česa: izcuzati denar za pijačo izcúzan tudi scúzan a o: izcuzan sok ∙ pog. to je iz prsta izcuzano to je izmišljeno,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izsŕkati — am dov. (ŕ ȓ) 1. s srkanjem spraviti kaj tekočega iz česa: izsrkati limonado po slamici; drevo izsrka vlago iz zemlje / izsrkati sok iz pomaranče izsesati 2. ekspr. izčrpati, oslabiti: v toliko letih je trta izsrkala zemljo / bolezen mu je… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sesálka — e [sǝs u̯k in ses u̯k tudi sǝs lk in ses lk] ž (ȃ) stroj ali naprava za sesanje tekočin, plinov: izsesati tekočino s sesalko / vodna, zračna sesalka …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zràk — zráka m (ȁ á) 1. zmes plinov, vodne pare in trdnih delcev, ki sestavlja ozračje: ali je tudi na drugih planetih zrak; plast zraka okrog zemlje 2. ta zmes, ki obdaja zemeljsko površino: zrak se dviga navzgor; zrak migota, ekspr. trepeta od… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”