izčŕpati

izčŕpati
-am dov. (r̄) 1. s črpalko izsesati, dobiti tekočino: že pri prvem vrtanju so izčrpali nekaj nafte; izčrpati sto litrov vode // s črpalko izsesati popolnoma, v celoti: izčrpati vodo iz vodnjaka / izčrpati zrak iz balona 2. popolnoma, v celoti porabiti: izčrpati zaloge hrane / publ. izčrpati vse možnosti // upoštevati, zajeti kaj v celoti, zlasti vse bistveno: izčrpati gradivo, problematiko / ekspr. učenec je izčrpal vse svoje znanje povedal je vse, kar je vedel o stvari 3. vzeti moč, oslabiti: bolezen ga je izčrpala; izčrpati vojsko z dolgim pohodom; z delom se je izčrpal / zemlja se je izčrpala izčŕpan -a -o: izčrpan človek; vrelci so že močno izčrpani; izčrpano gradivo; telesno izčrpan; izčrpan od napora / dnevni red je izčrpan vse točke dnevnega reda so se obravnavale

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • izgoréti — ím dov., izgôrel (ẹ í) 1. prenehati goreti: sveča je izgorela; pren., ekspr. bes v njem je izgorel ∙ ekspr. izgoreti od hrepenenja izčrpati se, oslabeti; ekspr. kar izgorela bi od sramu zelo me je sram // pesn. prenehati žareti: zarja je… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • iztróšiti — im, in iztrošíti in iztróšiti im dov. (ọ; ȋ ọ) publ. porabiti, izčrpati: pri delu je iztrošil vse svoje moči iztróšiti se, in iztrošíti se in iztróšiti se 1. izrabiti se, dotrajati: stroj se iztroši 2. izčrpati se, oslabeti: pri tem delu so se …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zdélati — am dov. (ẹ ẹ̑) 1. ekspr. izčrpati, oslabiti: bolezen, vročina človeka zdela; lakota ga je zdelala / pot na vrh ga je zelo zdelala utrudila; brezoseb. zdelalo jo je, da se je kar sesedla / taki napori zdelajo živce 2. ekspr. natepsti, pretepsti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • iz... — ali iz... in z... ali iz... in s... ali iz... tudi z... ali iz... tudi s... predpona 1. v glagolskih sestavljenkah, včasih okrepljena z iz, izpod za izražanje a) premikanja ali usmerjenosti iz notranjosti česa navzven: izbrizgati, izčenčati,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izčímžati — am dov. (ȋ) star. izčrpati, oslabiti: bolezen človeka izčimža izčímžan a o: suh, izčimžan starček …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izčŕpanje — a s (r̄) glagolnik od izčrpati: popolno izčrpanje zalog / tako delo vodi do telesnega izčrpanja izčrpanosti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izčrpljív — a o prid. (ȋ í) 1. ki se da izčrpati, izrabiti: izčrpljivi viri energije; pisateljevo delo ni do kraja izčrpljivo 2. izčrpavajoč: izčrpljivo delo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izhrepenéti — ím dov. (ẹ í) knjiž., redko s hrepenenjem izčrpati, oslabiti: izhrepeneti dušo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izhrôpsti — hrôpem dov., izhrópel in izhrôpel izhrôpla (ó) ekspr. 1. hropeč reči, povedati: izhropel je nekaj nerazločnih besed 2. s hropenjem izčrpati: na dirki je izhropel pljuča // umreti: mnogo ljudi je izhroplo pred njegovimi očmi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izmolíti — mólim dov. (ȋ ọ) rel. z molitvijo priti do česa: izmoliti srečo, zdravje; izmolila je, da se je sin spreobrnil; cele noči je premolil, a miru si ni izmolil izmolíti se ekspr. z molitvijo se utruditi, izčrpati: molila je tako dolgo, da bi se… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”