- izčŕpanost
- -i ž (r̄) stanje izčrpanega človeka: omedleti, opotekati se od izčrpanosti; umreti zaradi izčrpanosti; popolna izčrpanost; telesna, živčna izčrpanost / gospodarska izčrpanost; izčrpanost gozdov
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izmózganost — i ž (ọ̑) ekspr. izčrpanost, oslabelost: izmozganost od dela … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izpítost — i ž (ȋ) ekspr. izčrpanost, oslabelost: kljub izpitosti je bil privlačen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kaheksíja — e ž (ȋ) med. izčrpanost, oslabelost: bolnik je umrl zaradi kaheksije … Slovar slovenskega knjižnega jezika
matórost — i ž (ọ̄) zastar. starost, priletnost: visoka matorost; sključen od matorosti / potem je prišla starost in matorost izčrpanost, oslabelost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèmóč — í ž (ȅ ọ̑) stanje človeka, ki mu manjka moči: na obrazu se mu je brala izčrpanost in nemoč; počasna hoja je razodevala njegovo nemoč / knjiž. skrbela jo je otrokova nemoč šibkost, slabotnost / pisateljska, ustvarjalna nemoč; obšel ga je občutek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nótranji — tudi notránji a e prid. (ọ; ȃ) 1. ki je znotraj kake celote: notranji del sadeža; notranje plasti; usedlina na notranji strani soda / notranji premer cevi; notranji žep suknjiča / notranja oprema; notranje dvorišče / notranji dražljaji /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žívčen — čna o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na živec, živce: živčna debelina, dolžina / živčni sistem / živčna bolezen, okvara; živčna izčrpanost, preobčutljivost / živčni napad; živčna napetost 2. ki je v stanju velike napetosti, ki se izraža kot nemir,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika