- zaklépanje
- -a s (ẹ̑) glagolnik od zaklepati: zamuditi se z zaklepanjem / zaklepanje vrat
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zaklépanje
Look at other dictionaries:
kljúč — a m (ú) 1. kovinska priprava za zaklepanje in odklepanje ključavnice: vzeti ključ iz žepa; vtakniti ključ v ključavnico; odkleniti, zakleniti s ključem; ponarejen ključ; ključ od stanovanja, hišnih vrat; šop ključev / ključ slabo odpira, ne prime … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odklépanje — a s (ẹ̑) glagolnik od odklepati: dolgo se je mudil z odklepanjem / naložili so mu skrb za zaklepanje in odklepanje vežnih vrat … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sòzaklèp — épa m (ȍ ȅ ȍ ẹ) jur. zaklepanje z dvema ali več ključavnicami, od katerih vsako zaklepa in odklepa druga oseba: zavarovati blagajno s sozaklepom / hraniti pošiljke pod sozaklepom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaklépen — pna o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na zaklepanje: zaklepni mehanizem ● zaklepni nož nož s pripravo, ki preprečuje, da bi se pregibno rezilo odpiralo, zapiralo samo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
