zadélati

zadélati
-am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s kako snovjo, predmetom narediti, da kak prostor v čem preneha obstajati: zadelati luknjice v tlaku, da bo površina čim bolj gladka; zadelati špranjo s kitom / zadelati razbita okna z lepenko; pren., ekspr. zadelati vrzeli v znanju 2. narediti, da je kaj tesno obdano, prekrito s čim: zadelati oglarsko kopo s prstjo / megla je zadelala gorske vrhove // ekspr. namestiti odejo na koga tako, da se njeni robovi zatlačijo za kaj, da ob njih ni odprtin: spraviti otroka v posteljo in ga zadelati; zadelati bolnika z več odejami; dobro se zadelati / zadelati se v plašč zaviti se, obleči se 3. na koncu izdelave namestiti za kaj, da se ne vidi, se ne para: zadelati nit pri šivanju, pletenju / robove tkanine nevidno zadelamo ● pog. tovornjaki so zadelali cesto zaprli; redko zadelal si je pipo s tobakom natlačil zadélati se ekspr. delajoč se zadržati kje predolgo: ali se zasedi pri pijači ali se zadela na polju ● star. sapnik se mu je zadelal zamašil; star. nebo se je zadelalo prekrilo z oblaki zadélan -a -o: vhod v jamo je zadelan z veliko skalo; z desko zadelana luknja v strehi ∙ ekspr. skladišče je do stropa zadelano s škatlami zapolnjeno

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • zapážiti — im dov. (á ȃ) 1. z namestitvijo, pritrditvijo česa zadelati odprtine v čem: zapažiti čebelnjak, hlev; zapažiti z listjem, s slamo / zapažiti strop z lesom opažiti 2. redko dati kako snov, predmet v odprtino, da se zapre; zamašiti: zapažiti… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • polnílec — lca [u̯n u̯c in u̯n lc] m (ȋ) 1. kdor se poklicno ukvarja s polnjenjem: plača polnilca / ročni, strojni polnilec; polnilec cistern, pločevink ♦ voj. polnilec topa topničar, ki polni top (z izstrelki) 2. teh. polnilnik: ustaviti polnilec 3. pog.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • púkanje — a s (ū) 1. glagolnik od pukati: pukanje lanu, repe 2. star. napuljene niti platna: zadelati špranje s pukanjem / pukanje za na rano pukanica …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razpóka — e ž (ọ̑) kar nastane na mestu, kjer se snov zaradi sile, pritiska prelomi, ni več strnjena: razpoka nastane, se širi, se veča; zadelati razpoko; ledeniške, skalne razpoke; navpična, prečna, vzdolžna razpoka; prelomna razpoka; razpoke v lesu,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • réž — í ž, daj., mest. ed. réži (ẹ̑) redko reža: zadelati reži …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • réža — e ž (ẹ) ozka odprtina, ki nastane, če se kaj s čim ne stika: les se suši, zato se reže večajo; zadelati reže v podu; reže med opekami; reža pod vrati // ozka odprtina sploh: vreči kovanec v režo glasbenega avtomata; reža poštnega nabiralnika;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • spàh — spáha m (ȁ á) mesto, kjer so leseni deli, navadno v vzdolžni smeri, tesno sestavljeni, povezani: premazati, zadelati spahe; med spahi se nabira umazanija; spahi okenskih okvirov; spahi med deskami, dogami // v prislovni rabi, v zvezi na spah… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zabetonírati — am dov. (ȋ) 1. prekriti, zapolniti z betonom: zabetonirati poti med gredicami; zabetonirati razpoke / zabetonirati temelje 2. narediti stene, tla česa z betonom: zabetonirati gnojnično jamo; zabetonirati vodnjak 3. prekriti, obdati z betonom, da …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zabókati — 1 am dov. (ọ̄ ọ̑) gozd. zadelati odprtine v oglarski kopi: zabokati kopo 2 am dov. (ọ ọ̑) lov. na kratko se oglasiti: srnjak je zabokal …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zacíniti — im dov. (í ȋ) zadelati, zaliti s kositrom: zaciniti posodo, ki pušča zacínjen a o: zacinjena cev …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”