razpóka

razpóka
-e ž (ọ̑) kar nastane na mestu, kjer se snov zaradi sile, pritiska prelomi, ni več strnjena: razpoka nastane, se širi, se veča; zadelati razpoko; ledeniške, skalne razpoke; navpična, prečna, vzdolžna razpoka; prelomna razpoka; razpoke v lesu, zidu; dolžina, globina razpoke; pren., ekspr. med sosedi, ki so prej živeli v slogi, je zazijala globoka razpoka ♦ les. mrazna razpoka pravokotno na letnice ležeča razpoka na debelejšem delu debla, nastala zaradi nizkih temperatur

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужен реферат?

Look at other dictionaries:

  • mrázen — zna o prid. (ā) redko mrzel, hladen: mrazni dnevi; dan je bil jasen in mrazen; mrazno vreme ◊ les. mrazna razpoka pravokotno na letnice ležeča razpoka na debelejšem delu debla, nastala zaradi nizkih temperatur; teh. mrazna pipa pipa za iztok vode …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • póč — í ž (ọ̑) nar. gorenjsko razpoka: poč se veča; poč v hlodu ♦ alp. navpična razpoka v skalovju …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • póka — e ž (ọ) star. razpoka: poka v posodi, zidu ♦ alp. ozka razpoka v skalovju …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • poklína — e ž (í) star. razpoka: pokline v lesu, zidu ♦ alp. navpična razpoka v skalovju …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razpókati — am dov. (ọ ọ̑) dobiti razpoke, špranje: deska, kamen, led razpoka; ob potresu so zidovi razpokali; koža razpoka zaradi vetra; prečno razpokati razpókan a o: razpokan les, zid; razpokana skala; razpokana drevesna skorja; razpokane ustnice; lubje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • stržénast — a o prid. (ẹ̑) ki ima stržen: strženasto steblo ♦ les. strženasta razpoka strženova razpoka …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • stržénov — a o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na stržen: strženov obseg ♦ les. strženovi trakovi, žarki trakovi, žarki, ki potekajo radialno od stržena debla k skorji; strženova razpoka razpoka, ki poteka radialno iz stržena debla …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • deformírati — am dov. in nedov. (ȋ) spremeniti naravno, pravilno obliko česa; skaziti, iznakaziti: bolezen mu je postavo močno deformirala; slikar je deformiral obraze v grozljive spake; les spomladanske sečnje rad razpoka in se deformira // spremeniti… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • emájl — a m (ȃ) 1. steklasta snov za prekrivanje zlasti kovinskih izdelkov: emajl na posodi je razpokal; nanašati emajl; bel, moten emajl / kritni, osnovni emajl // pog. izdelek, prekrit, prevlečen s to snovjo: kuhinjski porcelan in emajl je lepo… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • fumaróla — e ž (ọ̑) geol. razpoka na pojemajočem vulkanu z uhajajočimi plini, zlasti vodno paro: raziskovati fumarole / temperatura fumarol …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”