Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
napókati — am dov. (ọ ọ̑) nekoliko razpokati: beton, gumi je v vročini napokal / ko vzhajano testo napoka, ga razvaljamo napókan a o: napokan zid; ustnice ima napokane zaradi vetra … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prepókati — am dov. (ọ ọ̑) razpokati: ledenik je prepokal prepókan a o: apnenec je tam prepokan in preluknjan … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razzébsti — em tudi razzébsti se em se dov., nam. razzébst (se) in razzèbst (se); razzébljen tudi razzében (ẹ) razpokati, poškodovati se zaradi mraza: čez zimo je spomenik razzebel / zemlja mora pozimi razzebsti razzébel bla o: razzeble skale; razzeblo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spókati — am dov. (ọ ọ̑) 1. razpokati: deske so spokale / koža spoka; ustnice na vetru spokajo 2. nar. s perutmi zamahniti po zraku tako, da se sliši pok: petelin je spokal s perutnicami in zapel spókan a o: spokan zid; spokane roke … Slovar slovenskega knjižnega jezika
