délo — a s (ẹ) 1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin: ceniti, spoštovati delo; blaginja temelji na delu; rezultati, sadovi skupnega dela; plačilo po delu / fizično, umsko delo; kvalificirano, strokovno delo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
karaktêren — rna o prid. (ȇ) nanašajoč se na karakter; značajski: karakterne lastnosti, napake, spremembe / Hamlet je ena najboljših karakternih figur // ekspr. značajen, vztrajen: ta človek je zelo karakteren ◊ gled. karakterni igralec igralec, ki igra… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
konstánten — tna o prid. (ȃ) 1. ki se ne spreminja, ne spremeni; nespremenljiv, stalen: temperatura je bila ves čas konstantna / bolj ali manj konstantne oblike ustaljene ♦ ekon. konstantni kapital kapital, vložen v produkcijska sredstva; fiz. konstantna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kupoválec — lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj kupuje: vztrajen kupovalec cigaret // star. kupec: našel se je kupovalec za hišo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lotévati se — am se nedov. (ẹ) 1. z glagolskim samostalnikom delati prve akte, prva dejanja pri kakem delu, opravilu: previdno se loteva priprav 2. z glagolskim samostalnikom izraža nastop opravljanja dela, opravila, kot ga določa samostalnik: kdor ni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèalkohólik — a m (ȅ ọ) kdor ni alkoholik: vzel ga je za sostanovalca, ker je bil nealkoholik; vztrajen nealkoholik; alkoholiki in nealkoholiki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèkadílec — lca [u̯c in lc] m (ȅ ȋ) kdor ni kadilec: vztrajen nekadilec; kadilci in nekadilci / oddelek za nekadilce … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèstanovíten — tna o prid. (ȅ ȋ) ki ni stanoviten: težko se je zanesti na tako nestanovitnega človeka / nestanoviten značaj / star. pri delu je nestanoviten ni vztrajen // star. spremenljiv, nestalen: nestanovitno vreme / njegova služba je bila nestanovitna … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razglabljávec — vca m (ȃ) knjiž. kdor (rad) razglablja: vztrajen razglabljavec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tajívec — vca m (ȋ) nav. ekspr. kdor (rad) taji: vztrajen tajivec / dvomljivci in tajivci … Slovar slovenskega knjižnega jezika