- kupoválec
- -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj kupuje: vztrajen kupovalec cigaret // star. kupec: našel se je kupovalec za hišo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
kupoválka — e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od kupovalec ali kupec: v trgovino je vstopila še ena kupovalka … Slovar slovenskega knjižnega jezika