Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nèstanovítnež — a m (ȅ ȋ) ekspr. nestanoviten človek: morda bo pa le pridobil kakega nestanovitneža … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vétrnica — e ž (ẹ̑) 1. naprava s krili, lopatami, ki jih vrti veter: vetrnica poganja črpalko / otroci se igrajo s papirnatimi vetrnicami // taka naprava za določanje smeri vetra: vetrnica kaže, da piha jugovzhodnik; vetrnica na strehi 2. krila, lopate te… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vetrnják — a m (á) ekspr. nestanoviten, neznačajen človek: vetrnjak obljube seveda ni izpolnil / ljubezenski, politični vetrnjak … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vetrnjáški — a o prid. (á) ekspr. nestanoviten, neznačajen: vetrnjaški človek, fant; zdel se jim je preveč vetrnjaški / ima vetrnjaški značaj // ki izraža, kaže nestanovitnost, neznačajnost: vetrnjaški pogled / vetrnjaška pesem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vetrogónčič — a m (ọ̑) knjiž., ekspr. nestanoviten, neznačajen človek: na vetrogončiča se ni zanesti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
