- vetrnják
- -a m (á) ekspr. nestanoviten, neznačajen človek: vetrnjak obljube seveda ni izpolnil / ljubezenski, politični vetrnjak
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
vetrnják
Look at other dictionaries:
gobezdálo — a s (á) pog., slabš. kdor (rad) veliko, predrzno govori: bil je vetrnjak in gobezdalo // nizko usta: razčesnil ti bom gobezdalo, da te bo minilo govoriti o naši hiši ∙ nizko zapri že enkrat svoje gobezdalo nehaj govoriti, molči … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vetrnjákinja — e ž (á) ženska oblika od vetrnjak: lahkomiselna vetrnjakinja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
