- vzpostavítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od vzpostaviti: vzpostavitev novega družbenega reda / vzpostavitev diplomatskih odnosov; vzpostavitev prometne, telefonske zveze / vzpostavitev prejšnjega stanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
karakterístičen — čna o prid., karakterístičnejši (í) ki osebo, stvar, pojav pomembno opredeljuje, določa; značilen, tipičen: ugotoviti karakteristične znake bolezni / karakteristične lastnosti pisatelja / za to fazo kapitalizma je karakteristično vmešavanje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
klícati — klíčem nedov., klícala in klicála (í ȋ) 1. glasno izgovarjati, govoriti, navadno kako ime: klical ga je, pa se ni hotel obrniti; vztrajno kliče mater; že dolgo te kličem; v strahu jo je začel klicati / polglasno, z močnim glasom klicati / iti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ravnovésje — a s (ẹ̑) 1. raba peša stanje, v katerem je teža telesa, teles na obeh straneh enaka; ravnotežje: loviti ravnovesje na gredi; čoln so težko držali v ravnovesju 2. navadno s prilastkom stanje, v katerem so a) nasprotujoče si sile enako velike,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spostavítev — tve ž (ȋ) vzpostavitev: spostavitev telefonske zveze / spostavitev dobrih odnosov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
števílka — e ž (ȋ) 1. znak za število: napisati številko; ura s pozlačenimi, velikimi številkami; številka šest; številke in črke / zaporedna številka / število s tremi številkami // navadno s prilastkom tak znak, več takih znakov a) za označevanje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
telefonírati — am dov. in nedov. (ȋ) 1. sporočiti po telefonu: telefoniral mi je, da ne more priti; telefonirati od doma, v službo; večkrat si telefonirava / telefonirati na telefonsko številko 331 021 / telefonirati po zdravnika / telefonira že pol ure 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
upostavítev — tve ž (ȋ) knjiž. vzpostavitev: upostavitev miru, reda / upostavitev diplomatskih odnosov / upostavitev domače vojske ustanovitev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzpostáva — e ž (ȃ) redko vzpostavitev: vzpostava demokracije … Slovar slovenskega knjižnega jezika
značílen — lna o prid., značílnejši (ȋ) 1. ki stvar, osebo določa tako, da jo je mogoče razpoznati, ločiti od istovrstnega: značilen napev pesmi; značilne poteze kakega obraza / njegovo pisanje je mogoče spoznati po zanj značilnem slogu / njegov nasmeh je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika