čvekáti

čvekáti
-ám nedov. (á ȃ) 1. slabš. vsebinsko prazno, nespametno govoriti: nehaj že čvekati; ni znal drugega kakor čvekati // govoriti, pripovedovati: kaj čvekaš neumnosti; vedno je čvekal, da bo vse skupaj pustil in odšel; drzne si čvekati o privatnih stvareh / samo čveka, pa nič ne naredi 2. redko dajati cmokanju podobne glasove; cmokati: pod nogami ji je čvekalo blato

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

Look at other dictionaries:

  • čvekánje — a s (ȃ) glagolnik od čvekati: sit sem tvojega čvekanja; dosti časa so zapravili z nepotrebnim čvekanjem / čvekanja o poroki ni bilo ne konca ne kraja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • čveketáti — ám in éčem nedov. (á ȃ, ẹ) redko čvekati: ko so ženske nehale čveketati, se je oglasil še sam …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kvasáti — ám nedov. (á ȃ) redko kvasiti, čvekati: nikar ne kvasajte …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • šléviti — im nedov. (ẹ ẹ̑) 1. nar. potikati se: ne vem, kdo šlevi ob tej uri okoli hiše 2. nar. vzhodno čvekati: kaj vse je ta človek šlevil …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”