- čvekánje
- -a s (ȃ) glagolnik od čvekati: sit sem tvojega čvekanja; dosti časa so zapravili z nepotrebnim čvekanjem / čvekanja o poroki ni bilo ne konca ne kraja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
čvèk — čvêka in čvéka m (ȅ é, ẹ) redko čvekanje: verjela je temu preroškemu čveku … Slovar slovenskega knjižnega jezika
merjásec — sca m (á) 1. odrasel samec prašiča: rediti merjasca; merjasec in svinja; kot podivjan merjasec se je pognal proti ženskam / peljati svinjo k merjascu / divji merjasec samec divjega prašiča ♦ vet. skopiti merjasca 2. nizko pohoten, nasilen moški:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika