čez — predl., s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka čéz (ẹ̑) 1. za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran a) nad čim: skočiti čez jarek; oblaki se pode čez gore; sklonil se je čezenj; potaknil je sadike in čeznje nametal… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dobičkáriti — im nedov. (á ȃ) slabš. ukvarjati se s posli, ki prinašajo velik, navadno neupravičen dobiček: vsevprek dobičkarijo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
govoríti — ím nedov., govóril; nam. govôrit in govorít (ȋ í) 1. oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi: bolnik naj čim manj govori; zunaj nekdo govori; ne ljubi se mu govoriti; med predstavo se ne sme govoriti; govoriti s piskajočim, kričečim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jáskati — am nedov. (ȃ) 1. redko javkati, javskati: jaskati od bolečin 2. nar. kričati, vpiti: ženske so vsevprek jaskale / bolj ko jo je miril, bolj je jaskala nanj // kokodajsati: splašene kokoši so jaskale … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kokodájskati — am nedov. (ȃ) ekspr. kokodakati, kokodajsati: kokoši vsevprek kokodajskajo / nehaj že kokodajskati, kdo te bo le poslušal … Slovar slovenskega knjižnega jezika
letéti — ím nedov., lêtel (ẹ í) 1. premikati se po zraku z letalnimi organi, zlasti s perutmi, krili: čebela, ptič leti; ranjeni golob ne more več leteti; lastovka leti nad dvoriščem; leteti mirno, visoko / žerjavi letijo na jug; divje gosi letijo v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
navprék — prisl. (ẹ̑) knjiž. 1. počez, povprek: steza gre čez sadovnjak navprek; navprek po zidu narisane črte; ekspr. teči kar navprek ∙ knjiž. tu je navprek vzeto sto ljudi tu je približno sto ljudi 2. vsevprek, vsekrižem: govori navprek o vsem mogočem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
óriti — im tudi ôriti im nedov. (ọ̑; ō ȏ) nav. 3. os., knjiž. razlegati se, odmevati: pesem ori do neba; bojni kriki orijo po bojišču; klici, vzkliki se orijo po dvorani // zastar. glasiti se, oglašati se: vprašanja orijo vsevprek; svobodno se ori tod… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
počéz — prisl. (ẹ̑) 1. vzporedno s krajšo stranjo, osjo a) predmeta, ki določa, predstavlja tak položaj: avtomobil stoji počez na cesti; pot drži počez čez njivo / počez prerezati steblo; pretrgati list podolgem in počez / ekspr. šel je (kar) na počez… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
povprék — prisl. (ẹ̑) 1. vzporedno s krajšo stranjo, osjo a) predmeta, ki določa, predstavlja tak položaj: povprek čez pot napeta vrv / pretrgati list podolgem in povprek / ekspr. šel je kar povprek čez polje po najkrajši poti b) predmeta, ki pride v tak… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
