- navprék
- prisl. (ẹ̑) knjiž. 1. počez, povprek: steza gre čez sadovnjak navprek; navprek po zidu narisane črte; ekspr. teči kar navprek ∙ knjiž. tu je navprek vzeto sto ljudi tu je približno sto ljudi 2. vsevprek, vsekrižem: govori navprek o vsem mogočem / vsi navprek so se oglašali vprek ------ predl. (ẹ̑) knjiž., redko, z dajalnikom nasproti: na levi strani, njemu navprek, se je pokazala četa
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.