- vselítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od vseliti: vselitev v novo hišo, stanovanje; blok je pripravljen za vselitev
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
vselítev
Look at other dictionaries:
odlóčba — e ž (ọ̑) 1. kar kaj uradno določa, ukazuje: izdati, razveljaviti odločbo; z odločbo izročiti kaj v uporabo; obrazložitev odločbe / dodelitvena odločba; imeti stanovanjsko odločbo; ustanovitvena odločba; odločba za vselitev; odločba o upokojitvi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
priprávljati — am nedov., stil. pripravljájte; stil. pripravljála (á) 1. s širokim pomenskim obsegom delati, da kaj ima vse potrebno, je v primernem stanju za kak namen: pripravljati letalo za let; pripravljati stanovanje za vselitev / pripravljati tekmovalce… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vselítven — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na vselitev: vselitveni rok / vselitvene možnosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
