Mirna (settlement) — Mirna Mirna and the Mirna Valley as seen from the Mirna Castle … Wikipedia
deklaratíven — vna o prid. (ȋ) 1. tak kot v deklaracijah: potrditi v jasni deklarativni obliki; deklarativne pesmi; pesnikova izpoved je včasih preveč deklarativna 2. ekspr. ki temelji na besedah, ne na dejanjih: problem se bo rešil z delom, ne z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izvršljív — a o prid. (ȋ í) knjiž. izpolnljiv, izvedljiv: izvršljiv načrt; izvršljiva naloga ♦ jur. izvršljiva odločba, sodba, terjatev odločba, sodba, terjatev, ki se glede na predpisani postopek sme izvesti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
konstitutíven — vna o prid. (ȋ) publ. ki določa bistvo, vsebino česa; bistven, pomemben: konstitutivni elementi materije / obrazložiti konstitutivna načela znanstvene dejavnosti ◊ jur. konstitutivna odločba odločba, ki ustvarja novo pravno razmerje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
meritóren — rna o prid. (ọ̑) knjiž. 1. bistven, odločilen: za marsikoga še zmerom meritorno mnenje o njem je izrekel že Cankar / meritorno sodbo prepuščamo bralcem končno // tehten, vreden upoštevanja: izšla je meritorna študija / meritoren poznavalec… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
níčen — 1 čna o prid. (ȋ) knjiž. 1. zelo majhen, neznaten: ta razdalja je v primeri z vesoljskimi nična / tuje težave so se mu zdele v primeri z lastnimi nične / spreti se zaradi nične malenkosti / med ljudmi se je počutil ničnega 2. ekspr. malovreden,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
upráven — vna o prid. (á ā) nanašajoč se na upravo ali upravljanje: a) upravna razdelitev države; upravne reforme; dobiti upravno samostojnost / upravni okoliš; upravna enota; upravne meje; upravno središče otoka / upravni delavec; upravni predpis; upravne … Slovar slovenskega knjižnega jezika
arbitráža — e ž (ȃ) 1. razsodišče v nesodnih sporih: ustanoviti arbitražo; predložiti spor državni, mednarodni arbitraži; odločba arbitraže // razsojanje, razsodba tega razsodišča: nepristranska arbitraža 2. ekon. posli, s katerimi se izkoriščajo različne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
č — [čé in čǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, č čéja tudi č ja (ẹ̄; ǝ̏) četrta črka slovenske abecede: strešica na velikem Č je zabrisana // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: beseda se končuje na č ◊ lingv. deležnik na č č neskl.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dekrét — a m (ẹ̑) uradna listina, ki ureja službeno razmerje, odločba: zaprosil je za službo in kmalu dobil dekret; izdati, podpisati dekret; prejel sem dekret, da sem odpuščen iz službe; nastavitveni, premestitveni dekret // odredba, ukaz: ustanoviti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
