- vrvohódec
- -dca m (ọ̑) akrobat, ki hodi po vrvi, napeti visoko nad tlemi: nastopil je vrvohodec; cirkuški vrvohodec
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
vrvohódec
Look at other dictionaries:
balansírka — e ž (ȋ) drog za vzdrževanje ravnotežja; ravnotežnica: vrvohodec z balansirko v rokah … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plesálec — lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor pleše: plesalci so se nagnetli na plesišče; plesalca plešeta tango; plesalke in plesalci // kdor zna plesati: nisem plesalec; dober plesalec 2. navadno s prilastkom kdor se (poklicno) ukvarja s plesanjem: v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ravnotéžje — a s (ẹ̑) 1. stanje, v katerem je sila teže telesa, teles na obeh straneh enaka: izgubiti, obdržati ravnotežje; stopal je po ozki brvi in lovil ravnotežje; ladja je zaradi močnega sunka vetra prišla iz ravnotežja; skodelici tehtnice sta v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ravnotéžnica — e ž (ẹ̑) drog za vzdrževanje ravnotežja: vrvohodec z ravnotežnico v rokah … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sprehájati se — am se tudi izprehájati se am se nedov. (ȃ) počasi, umirjeno hoditi za razgibanje, oddih, navadno na prostem: gostje se sprehajajo; sprehajati se s prijatelji; sprehajati se ob jezeru, po parku, v gozdu // nav. ekspr. počasi, umirjeno hoditi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vŕv — í ž (ȓ) izdelek iz spletenih ali sesukanih rastlinskih vlaken, žic za povezovanje, privezovanje: vrv se je pretrgala; prerezati, razplesti vrv; voditi žival na vrvi; zvezati z vrvjo; dolga, močna vrv; jeklena, konopljena, žična vrv; vrv iz… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vrvohódka — e ž (ọ̑) ženska oblika od vrvohodec: postati vrvohodka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žonglírati — am nedov. (ȋ) 1. z izredno spretnostjo istočasno metati v zrak več predmetov in jih loviti: vrvohodec je stoje na eni nogi še žongliral; žonglirati s krožniki, z žogami 2. ekspr., v zvezi s s, z spretno ravnati s čim: natakar je žongliral s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
