Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
sóloplesálec — in sólo plesálec lca [u̯c tudi lc] m (ọ̑ ȃ) plesalec, ki pleše sam, ne v zboru ali s kom drugim: biti anžagiran kot soloplesalec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stép — a m (ẹ̑) ples na jazzovsko glasbo, po izvoru iz Severne Amerike, pri katerem plesalec z udarjanjem s čevlji ob tla ustvarja posebno ritmično spremljavo: plesalec stepa í ž, daj., mest. ed. stépi (ẹ̑) zastar. stepa: prostrana step; ruska step … Slovar slovenskega knjižnega jezika
balétnik — a m (ẹ̑) baletni plesalec: izvrsten baletnik / zvečer bodo nastopili ruski baletniki člani baletne skupine … Slovar slovenskega knjižnega jezika
désna — e ž, désnih (ẹ) 1. nav. ed. desna roka, desnica: z desno se je opiral na palico, leva mu je visela ob telesu; pesn. dekle, svojo desno mi podaj // desna noga: pri tangu mora plesalec voditi vedno z desno / v medmetni rabi otroci so korakali:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
koláš — a m (á) nar. belokranjsko plesalec kola: fant se je takoj pridružil kolašem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
music hall — music halla [mjúzikhôl] m (ȗ ȏ) v angleškem in ameriškem okolju prostor za glasbene ali zabavno glasbene prireditve: plesalec v music hallu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèplesálec — lca [u̯c tudi lc] m (ȅ ȃ) kdor ni plesalec: v dvorani je bilo več neplesalcev kot plesalcev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
neróden — dna o prid., neródnejši (ọ ọ̑) 1. ki pri gibanju, hoji, opravljanju zlasti fizičnega dela ne ravna tako, kot se pričakuje: nerodna je in vse pokvari, razbije; kako si neroden; fant ni za ta poklic, je preveč neroden; ne bodi tako neroden; pri… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèumóren — rna o prid. (ȅ ọ ȅ ọ̄) zastar. neutruden, neutrudljiv: neumoren delavec / njen plesalec je bil neumoren / neumorna delavnost, pridnost nèumórno prisl.: neumorno delati, pisati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odgnáti — žênem dov., stil. odženó (á é) 1. narediti, povzročiti, da odide navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: odgnati krave iz hleva; živino so že odgnali v planino / ekspr. vse moške so pobrali in odgnali v taborišče 2. narediti, povzročiti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
