vračílo

vračílo
1 -a s (í) 1. kar se komu vrne: dobiti, prejeti vračilo / vračilo za škodo povračilo; vdanost jim je bila vračilo za pomoč 2. glagolnik od vračati ali vrniti: vračilo posojila; rok vračila / kot opozorilo prosimo za čimprejšnje vračilo prosimo, vrnite čimprej / zavlačevati z vračilom rokopisa z vrnitvijo; zastar. vračilo stroškov povrnitev ------ 2 -a s (í) star. zdravilo: bolniku vsa vračila niso pomagala

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • obligácija — e ž (á) 1. jur. pravno razmerje, na podlagi katerega je ena stranka upravičena zahtevati od druge določeno dajatev, storitev; obveznost, obveza: nastanek obligacije // knjiž., redko obveznost, dolžnost: ni prišel, ker ima druge obligacije 2. fin …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • obvéznica — e ž (ẹ̑) fin. vrednostni papir, ki prinaša vplačniku obresti in je podlaga za vračilo posojila: izdati, podpisati obveznico; odškodnina bo izplačana v obveznicah / državne obveznice; obveznice posojila; obtok obveznic …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vrnílo — a s (í) 1. knjiž. vračilo: vrnilo dolga 2. nar. lesa, ki se sama zapira: odpreti vrnilo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”