vônj — m 〈G vònja〉 težak, neugodan zadah … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
vonj — vȏnj m <G vònja> DEFINICIJA težak, neugodan zadah ETIMOLOGIJA prasl. *vonjь (stsl. vonja, rus. von , polj. woń) ← ie. *h2enh1 (lat. animus: duh, grč. ánemos: dah, vjetar) … Hrvatski jezični portal
vónjati — am nedov. (ọ̑) 1. oddajati, dajati prijeten vonj; dišati: cvetje močno, prijetno vonja; iz kuhinje vabljivo vonjajo jedi; vonjati po vrtnicah; brezoseb. v sobi vonja po kavi // oddajati, dajati vonj sploh: vonjati po dimu, gnoju; neprijetno,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
aróma — m neskl. (ọ̑) zastar. prijeten, plemenit vonj; aroma ž: znal je ceniti pristni aroma čaja e ž (ọ̑) prijeten, plemenit vonj: vino ima dobro aromo; izboljšati aromo cigarete; vanilijeva aroma; aroma ananasa; aroma črne kave // snov, ki daje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šíriti — im nedov. (ȋ ȋ) 1. delati kaj (bolj) široko: širiti cesto; širiti odprtino; pri slabi svetlobi se zenica širi / prsni koš širijo in ožijo medrebrne mišice / širiti obleko // delati, povzročati, da je kaj videti širše: svetle obleke širijo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vóhati — am nedov. (ọ̑) 1. z vohom zaznavati: vohati vonj po zažganem / vohati svež kruh; vohati pline // biti sposoben zaznavati vonj: šakal voha mrhovino na velike razdalje / nepreh. kljub nahodu še dobro voha 2. s potegi zraka v nos in premikanjem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kakozmija — kakòzmija (kakòsmija) ž DEFINICIJA pat. poremećaj njušnog osjeta zbog kojeg bolesnik trajno osjeća neugodan vonj neovisno o predmetu koji njuši i prostoru u kojem se nalazi [patiti od kakozmije] ETIMOLOGIJA grč. kakosmía ≃ kako + osmḗ: vonj … Hrvatski jezični portal
vonjati — vònjati (Ø, čim, na što, po čemu) nesvrš. <prez. ām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA 1. širiti vonj; djelovati na osjetilo njuha na nepoželjan način (nešto blaže nego smrdjeti) [vonjati na krv; vonjati memlom; vonjati po… … Hrvatski jezični portal
aromát — a m (ȃ) snov, ki daje prijeten, plemenit vonj: dodati pijači aromat // zastar. prijeten, plemenit vonj; aroma ž … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dàh — tudi dáh dáha m (ȁ á; ȃ) 1. enkraten sprejem zraka v pljuča in njegovo iztisnjenje; dih: to je bil njegov zadnji dah // dihanje: zadrževati dah 2. iz pljuč iztisnjeni zrak: čutil je njen dah na obrazu // knjiž., s prilastkom rahlo znamenje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika