- čudodélen
- -lna -o prid. (ẹ̑) 1. rel. ki dela čudeže: čudodelna podoba 2. čaroven: čudodelna palica / čudodelna moč umetnikove besede
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bajálen — lna o prid. (ȃ) knjiž. čudodelen, čaroven: izrekel je bajalne besede … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čáren — rna o prid. (ȃ) knjiž. 1. čaroven, čudodelen: izgovoriti čarni izrek; čarno seme praproti / čarna moč govornikovih besed 2. izredno privlačen, očarljiv: njen čarni smehljaj; čarne oči čárno prisl.: čarno lep večer … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čarodéjen — jna o prid. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. čaroven, čudodelen: čarodejni prstan … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čudo... — 1 prvi del zloženk nanašajoč se na čudo s: čudodelen, čudotvoren 2 prvi del zloženk, kakor čudokrasen, čudolep ipd., gl. čudo prisl … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čudotvóren — rna o prid. (ọ̄) knjiž. čudodelen, čudežen: čudotvorni koren; čudotvorna roža / čudotvorna moč / človeška misel je čudotvorna in oživljajoča … Slovar slovenskega knjižnega jezika