- čudotvóren
- -rna -o prid. (ọ̄) knjiž. čudodelen, čudežen: čudotvorni koren; čudotvorna roža / čudotvorna moč / človeška misel je čudotvorna in oživljajoča
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
čudo... — 1 prvi del zloženk nanašajoč se na čudo s: čudodelen, čudotvoren 2 prvi del zloženk, kakor čudokrasen, čudolep ipd., gl. čudo prisl … Slovar slovenskega knjižnega jezika