vlačílec

vlačílec
-lca [lc in u̯c; tretji pomen u̯c] m (ȋ) 1. vozilo za vleko vozil brez lastnega pogona: vlačilcu se je med vožnjo odpel priklopnik; voznik vlačilca ♦ voj. vlačilec topa 2. navt. ladja za vleko, reševanje ladij: vlačilec je ladjo spravil v pristanišče; morski, rečni vlačilec; krmar vlačilca 3. kdor kaj vleče: vlačilci vozičkov v rudniku

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • remórker — ja m (ọ̑) navt. ladja za vleko, reševanje ladij; vlačilec: z remorkerji so odvlekli poškodovano ladjo; remorker z navezanimi čolni …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • šlèp — in šlép šlépa m (ȅ ẹ; ẹ̑) navt. plovilo brez lastnega pogona, ki se priveže, priklene k vlečni ladji, zlasti za prevažanje tovora: s premogom naložen šlep; vlačilec s šlepom …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vlačník — a m (í) star. vlačilec: vlačniki in potiskači vozičkov …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vlèk — vléka m (ȅ ẹ) 1. glagolnik od vleči: vlek mreže po rečnem dnu 2. gibanje, premikanje zraka po kanalih, vodih zaradi razlik v temperaturi, tlaku: uravnavati vlek; dober, slab vlek; vlek v dimniku, jašku / zračni vlek 3. navt. manjši ladji ali… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”