- vláčenje
- -a s (á) glagolnik od vlačiti: vlačenje ladij / vlačenje hlodov iz gozda / vlačenje po policiji / vlačenje z različnimi branami
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dovlačílen — lna o prid. (ȋ) ki se uporablja za vlačenje do kam: dovlačilna steza … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dovláčnica — e ž (ȃ) gozd. stroj z vitlom za vlačenje lesa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vlačílen — lna o prid. (ȋ) nanašajoč se na vlačenje ali vlečenje: vlačilni čoln; vlačilna vrv ◊ agr. vlačilna motika motika s širokim, spodaj ravnim rezilom; greblja; navt. vlačilna steza steza na rečnem bregu za vprego, ki vleče ladjo proti toku; rib.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika