Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
véjati se — am se nedov. (ẹ̑) vejiti se: drevesce se veja / pot se veja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
веять — Древнерусское – веяти (дуть). Общеславянское – vejati. Глагол «веять», означающий «несильно дуть» и, если говорят о знамени, «реять», известен в русском языке с XII в. Слова с похожим значением и звучанием можно встретить в литовском (vejas –… … Этимологический словарь русского языка Семенова
веять — ве/ю, ве/ешь, ве/ют, нсв.; прове/ять (к 6 знач.), сов. 1) О слабом ветре: дуть, обдувать. Ветер чуть веял. Ветер, ветер! Ты могуч, ты гоняешь стаи туч, ты волнуешь сине море, всюду веешь на просторе (Пушкин). Синонимы: обдава/ть, тяну/ть 2) … Популярный словарь русского языка
wehen — Vsw std. (8. Jh.), mhd. wæ(je)n, ahd. wā(h)en, mndd. wei(g)en, mndl. waeyen Stammwort. Aus g. * wǣ ja Vst. wehen , auch in gt. waian (reduplizierend), ae. wāwan, afr. waia. Aus ig. * hwē wehen in ai. vāti, gr. áēmi, akslav. vějati sowie den… … Etymologisches Wörterbuch der deutschen sprache
Wind — Sm std. (8. Jh.), mhd. wint, ahd. wint, as. wind Stammwort. Aus g. * wenda m. Wind , auch in gt. winds, anord. vindr, ae. wind, afr. wind. Außergermanisch vergleichbar sind zunächst l. ventus, kymr. gwynt, apreuß. wins Luft, Wetter , toch.A want … Etymologisches Wörterbuch der deutschen sprache
wind — {{11}}wind (n.1) air in motion, O.E. wind, from P.Gmc. *wendas (Cf. O.S., O.Fris., M.Du., Du. wind, O.N. vindr, O.H.G. wind, Ger. Wind, Goth. winds), from PIE *we nt o blowing, from root *we to blow (Cf. Skt … Etymology dictionary
véjanje — a s (ẹ̑) glagolnik od vejati: vejanje žita / vejanje vetra … Slovar slovenskega knjižnega jezika
véjavec — in vejávec vca m (ẹ̑; ȃ) kdor veja žito: vejavci so začeli vejati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
véti — véjem nedov. (ẹ ẹ̑) 1. nav. 3. os., knjiž. gibati, premikati se z enega področja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi; pihati: vela je rahla sapa; od reke veje mrzel veter 2. nav. 3. os., ekspr., s prislovnim določilom širiti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žíto — a s (í) kulturne rastline s klasi, lati ali njihovo seme: žito zeleni, zori; mlatiti, žeti žito; zvezati žito v snope; poleglo žito / mleti, vejati žito; velik pridelek žita; vreča žita; silos za žito / drobnozrnato žito; jaro, ozimno žito; krmno … Slovar slovenskega knjižnega jezika
