- véjanje
- -a s (ẹ̑) glagolnik od vejati: vejanje žita / vejanje vetra
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
vejáča — e ž (á) nekdaj lesena, lopati podobna priprava za vejanje; velnica: z vejačo metati zrnje proti vetru … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vejálnica — e [u̯n tudi ln] ž (ȃ) 1. vejalnik: stresti žito v vejalnico; ropot vejalnice 2. nekdaj lesena, lopati podobna priprava za vejanje; velnica: z vejalnico metati žito v kot skednja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vélnica — e [u̯n] ž (ẹ̑) 1. navadno lesena priprava za zajemanje žita, moke: z velnico vsipati žito v vrečo / dodati velnico moke 2. nekdaj lesena, lopati podobna priprava za vejanje: z velnico metati žito iz kota v kot; ročaj velnice … Slovar slovenskega knjižnega jezika