- vèčstanovánjski
- -a -o prid. (ȅ-ȃ) v zvezi večstanovanjska hiša hiša, ki ima več stanovanj: zidati večstanovanjsko hišo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
etážen — žna o prid. (ȃ) nanašajoč se na etažo: etažne postelje, sušilnice / etažna površina; etažna kurjava kurjava za prostore v etaži / etažna lastnina lastništvo dela poslopja, navadno stanovanja v večstanovanjski hiši; etažni lastnik ◊ gost. etažna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
híšen — šna o prid. (ȋ) nanašajoč se na hišo: hišni prag, vogel / hišni gospodar, lastnik / hišna dela; manjša hišna popravila / hišna centralna kurjava / povabili so vse hišne prijatelje / hišni pes pes, ki se goji v stanovanju, zlasti za družbo,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
híšnica — e ž (ȋ) ženska, ki opravlja manjša oskrbniška dela v večstanovanjski hiši: razpis za delovno mesto hišnice // hišnikova žena: hišnik in hišnica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
híšnik — a m (ȋ) kdor opravlja manjša oskrbniška dela v večstanovanjski hiši: sprejeti v službo hišnika; hišnik v bloku … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lastník — a m (í) kdor ima pravno priznano pravico do stvari in vseh koristi, ki jih ta daje: lastnik ne dovoli hoditi čez travnik; prejšnji lastnik je dobro skrbel za hišo; izgubljeni denar je bil najden in vrnjen lastniku / biti lastnik stanovanja;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
réd — a m, sedmi in deseti pomen mn. redóvi in rédi; osmi in deveti pomen mn. redóvi (ẹ̑) 1. stanje, ko je (vsaka) stvar na mestu, v položaju, kot mora biti, kot je koristno: red na mizi, v sobi je vzoren / dati, spraviti svoje stvari v red urediti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika