- híšnik
- -a m (ȋ) kdor opravlja manjša oskrbniška dela v večstanovanjski hiši: sprejeti v službo hišnika; hišnik v bloku
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
híšnik
Look at other dictionaries:
híšnica — e ž (ȋ) ženska, ki opravlja manjša oskrbniška dela v večstanovanjski hiši: razpis za delovno mesto hišnice // hišnikova žena: hišnik in hišnica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odspód — prisl. (ọ̑) pog. spodaj: hišnik stanuje odspod; prim. spod … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oséba — e ž (ẹ̑) 1. človeški posameznik neglede na spol: omeniti moram še dve osebi; osebe istega spola, iste starosti; skupina oseb; stroškov je sto dinarjev na osebo, publ. po osebi; avtobus za trideset oseb; v kabini je prostora za deset oseb / knjiž … Slovar slovenskega knjižnega jezika
paševáti — újem nedov. (á ȗ) 1. zlasti v fevdalni Turčiji biti paša, vladati kot paša: v deželi je paševal star dostojanstvenik / slabo paševati 2. ekspr. biti kje neomejen gospodar: sovražnik je hotel paševati po slovenski zemlji; hišnik je paševal v celi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
povŕh — prisl. (ȓ) povrhu: nosil je jopico, povrh pa bundo / vzeli so mu tihotapsko blago, povrh so ga pa še zaprli; mož je bil hišnik in čevljar pa še igralec povrh / ta mojster dela bolj povrh nahitro, površno predl. (ȓ) z rodilnikom povrhu: povrh… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
