čèp — čépa m (ȅ ẹ) šport. stoja na zelo skrčenih nogah; čepenje: vzpon na prste, nato nekaj časa čep čêpa m, mest. ed. tudi čépu (ȅ é) 1. lesen zamašek, navadno za sode: odbiti sodu čep; zabiti čep v sod; sod pušča pri čepu; pijan ko čep zelo /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cév — í ž, daj. mest. ed. cévi (ẹ̑) podolgovat, votel, navadno valjast predmet: cev pušča, se zamaši; napeljati vodovodne cevi; položiti odtočno cev; dolga, ravna cev; aluminijasta, cementna, gumijasta, steklena cev; brizgalna, dimna, grelna, plinska … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jágoda — e ž (á) 1. nizka rastlina s trojnatimi listi in belimi cveti ali njen rdeči sad: tukaj rastejo jagode; nabirati jagode; okopavati, saditi jagode; debele, zrele jagode; kot jagoda rdeče ustnice / gozdne jagode; vrtne jagode gojene, z debelejšimi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
klobása — e ž (á) 1. drobnejši valjast izdelek z navadno med seboj povezanima koncema, z nadevom iz mesa, drobovine ali drugih živil: delati, kuhati, peči klobase; cela klobasa; prekajene, sveže klobase; nekoliko premastna klobasa; odrezati kolobarček,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
múf — a m (ȗ) valjast predmet za gretje rok, navadno iz krzna, rokovnik: dati, vtakniti roke v muf; držati roke v mufu; krznen muf … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naróčnik — a m (ọ̑) knjiž. valjast predmet za gretje rok, navadno iz krzna; muf, rokovnik: roke je vtaknila v kožuhovinast naročnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rokóvnik — 1 a m (ọ̑) koledar v obliki knjige, v katerem je ob datumu večji prostor za vpisovanje obveznosti, dolžnosti: zapisati v rokovnik; namizni koledarji in rokovniki ♦ adm. sestaviti rokovnik po datumih, urah urejen seznam obveznosti 2 a m (ọ̑)… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
saláma — e ž (ȃ) podolgovat, valjast izdelek z nadevom iz sesekljanega mesa, slanine, začimb: narezati, olupiti salamo; predelati meso v salame; pojesti košček, rezino salame / domača salama z nadevom iz grobo sesekljanega svinjskega in govejega mesa in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
viják — a m (á) 1. valjast predmet z navoji za pritrjevanje, povezovanje: vijaki so popustili; izviti, priviti vijak; pritrditi z vijakom; jeklen, lesen, medeninast vijak; glava, navoji vijaka; tovarna vijakov; vijaki in matice / napenjalni vijak pri… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žebèlj — bljà in žêbelj blja m (ǝ̏ ȁ; é) tanek, navadno valjast predmet za pritrjevanje, ki je na enem koncu glavičasto razširjen: žebelj popusti, se ukrivi, zarjavi; izdelovati žeblje; puliti žeblje s kleščami; s kladivom zabiti žebelj; okovati cokle z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika