- utŕdba
- -e ž (ȓ) objekt, zgrajen za obrambo pred sovražnikom: graditi utrdbo; napasti, zavzeti utrdbo; močna, naravna utrdba; rimske utrdbe; utrdba iz betona ♦ voj. protitankovska utrdba
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
utŕdba
Look at other dictionaries:
bastíja — e ž (ȋ) srednjeveška trdnjava z visokimi stražnimi stolpi: stražiti na bastiji / Bastija ječa v Parizu, ki so jo revolucionarji zavzeli leta 1789 // utrdba sploh … Slovar slovenskega knjižnega jezika
búnker — ja m (ū) 1. manjša vojaška obrambna utrdba: zavzeti bunker; jurišati na bunker; betonski bunker; strelna lina v bunkerju / mitralješki bunker // skrivališče ali zaklonišče v zemlji: izkopati si bunker; skrivati se po bunkerjih; spraviti mast v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvéúren — rna o prid. (ẹ̑ ȗ) ki traja dve uri: utrdba je padla po dveurnem srditem boju; vlak ima dveurno zamudo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fórt — a m (ọ̑) zlasti v ameriškem okolju, nekdaj trdnjava, utrdba: ustavili so se v fortu ob reki / mesto je bilo utrjeno z dvema vrstama fortov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fortifikácija — e ž (á) 1. voj. utrjevanje zemljišča v obrambne namene: fortifikacija objekta // nauk o tem: učiti se fortifikacijo 2. redko utrdba: okolica mesta je dobila močne fortifikacije … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kastél — a m (ẹ̑) 1. arheol. rimska utrdba kvadratne oblike: zavarovati mejo s kasteli; kasteli ob Donavi 2. knjiž. grad, trdnjava: španski kasteli … Slovar slovenskega knjižnega jezika
navál — tudi navàl ála m (ȃ; ȁ á) 1. pojav, da pride kam v razmeroma kratkem času hkrati veliko ljudi: prvi naval bo kmalu mimo; nemogoče se je izogniti navalu v ordinacijah; naval potnikov ob koncu tedna je zelo velik; naval vlagateljev na denarni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèporúšen — a o prid. (ȅ ū) ki ni porušen: neporušena hiša šna o prid. (ȅ ú ȅ ū) neporušljiv: utrdba se je zdela neporušna / neporušen mir … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèporušljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) ki se ne da porušiti: utrdba je s klasičnim orožjem neporušljiva / ekspr. neporušljiva enotnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
porúšen — šna o prid. (ú ū) ki se da porušiti: ta utrdba je porušna ♦ teh. porušna preiskava preiskava, s katero se ugotavlja, pri kakšni obremenitvi se konstrukcija poruši; porušna obremenitev obremenitev, ki jo telo še prenese, ne da bi se porušilo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
