- nèporušljív
- -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da porušiti: utrdba je s klasičnim orožjem neporušljiva / ekspr. neporušljiva enotnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nèporúšen — a o prid. (ȅ ū) ki ni porušen: neporušena hiša šna o prid. (ȅ ú ȅ ū) neporušljiv: utrdba se je zdela neporušna / neporušen mir … Slovar slovenskega knjižnega jezika