- urádništvo
- -a s (ȃ) uradniki: nameščati uradništvo; uradništvo in delavstvo / nižje, višje uradništvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
birokratízem — zma m (ȋ) nav. slabš. 1. sistem v javni upravi, v katerem odloča uradništvo: birokratizem je naperjen proti koristim ljudskih množic; državni birokratizem 2. formalistično, neživljenjsko poslovanje uradništva: v urade se je vgnezdil… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
korumpírati — am nedov. in dov. (ȋ) nav. slabš. (moralno) izprijati, kvariti, navadno s podkupovanjem: okolica ga je korumpirala; uradništvo se je vse bolj korumpiralo korumpíran a o: korumpirani vladajoči razredi; kritika je bila že tako dovolj korumpirana … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nadálje — prisl. (ā) knjiž. 1. izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja; naprej: lahko bi še nadalje študiral / kaj sta se nadalje pogovarjala, ne vem potem, kasneje / za nadalje se dogovorite sami 2. v bodoče, v prihodnje: država bo nadalje kupovala samo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naméstniški — a o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na namestnike ali namestništvo: namestniški položaj / namestniško uradništvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pólizobráženstvo — a [ou̯] s (ọ̑ ȃ) sloj polizobražencev, polizobraženci: trgovci, nižje uradništvo in drugo polizobraženstvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
županíjski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na županijo: županijsko ozemlje / županijsko uradništvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika