Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
aluzíja — e ž (ȋ) knjiž. prikrito merjenje na kaj, namigovanje: take njegove aluzije so ji pognale kri v lica; naredil je duhovito aluzijo na birokratizem; le nekaj bežnih aluzij kaže na to / roman je preobtežen z aluzijami … Slovar slovenskega knjižnega jezika
birokrácij — a m (á) iron. birokrat: birokracij problema ni mogel sam rešiti / šalj. ali je sveti Birokracij zadremal? birokratizem, birokracija … Slovar slovenskega knjižnega jezika
birokratizírati — am nedov. in dov. (ȋ) nav. slabš. uvajati birokratizem: birokratizirati družbene odnose; ustanova se je birokratizirala birokratizíran a o: birokratizirani državni aparat … Slovar slovenskega knjižnega jezika
birokrátstvo — a s (ȃ) redko birokracija, birokratizem: odprava birokratstva iz uradov; prepad med ljudstvom in birokratstvom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
debirokratizírati — am nedov. in dov. (ȋ) odpravljati, opuščati birokratizem: čas je, da začnemo debirokratizirati zdravstveno delo; debirokratizirati gospodarsko upravljanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dezintegrírati — am nedov. in dov. (ȋ) publ. povzročati dezintegracijo: birokratizem dezintegrira družbo; dezintegrirati človeka in njegovo osebnost dezintegríran a o: dezintegrirana zavest … Slovar slovenskega knjižnega jezika
družboslóvec — vca m (ọ̑) strokovnjak za družboslovje: birokratizem je v središču zanimanja številnih družboslovcev / ruski realisti so bili odlični družboslovci / buržoazni, marksistični družboslovci … Slovar slovenskega knjižnega jezika
etatístičen — čna o prid. (í) nanašajoč se na etatizem: etatistični birokratizem; etatističen način proizvodnje; etatistični družbeni odnosi / etatistične težnje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
etatízem — zma m (ȋ) sistem, v katerem si država lasti monopol odločanja v vsem družbenem življenju: odpraviti etatizem; centralistični etatizem; etatizem in birokratizem / etatizem v vzgoji ♦ zgod. revolucionarni etatizem začetna stopnja v razvoju… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
manifestírati — am nedov. in dov. (ȋ) 1. javno, navadno slovesno izražati, kazati hotenje, mnenje, stališče, razodevati: množica je manifestirala svojo solidarnost z vsemi delovnimi ljudmi sveta; manifestirati politične nazore // knjiž. izražati, kazati sploh:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
