- urádniški
- -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na uradnike: uradniške plače / uradniška družina / uradniški aparat / uradniška miselnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
drobnínar — ja m (ȋ) star. trgovec z drobnim, cenenim blagom; branjevec, kramar: podeželski drobninar / uradniški drobninar drobnjakar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kanclíjski — a o prid. (ȋ) pog., nav. slabš. pisarniški, uradniški: kanclijski odnos do človeka; kanclijska miselnost / kanclijski papir ∙ pog. dolga leta je presedel za kanclijsko mizo delal kot uradnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
petolízec — zca m (ȋ) slabš. kdor si ponižujoče prizadeva za naklonjenost, zlasti nadrejenih: bil je hinavec in petolizec; ta človek je uradniški petolizec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
praktikánt — a m (ā á) kdor dela v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje poklica; pripravnik: novi praktikant še študira; v tovarni dela nekaj praktikantov / odvetniški praktikant ♦ jur. konceptni praktikant v stari… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šímelj — na in mlja [mǝl] m (í) 1. konj belkaste barve: osedlati, vpreči šimeljna 2. zastar. obrazec, formular: uradnik se je držal šimeljna / uradniški šimelj … Slovar slovenskega knjižnega jezika