umiválnik

umiválnik
-a m (ȃ) večja plitva posoda za umivanje: umivalnik se je razbil; pomiti umivalnik; umivati se v umivalniku; plastičen, pločevinast, porcelanast umivalnik; umivalnik, bide in kopalna kad / prinesla je umivalnik tople vode

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • bidé — ja m (ẹ̑) podolgovat plitev umivalnik za spodnji del trupa: kopalnica z bidejem …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • fajančevína — e ž (í) fajansa: umivalnik iz fajančevine / prodajati fajančevino …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • lavabó — ja m (ọ̑) redko umivalnik, umivalna školjka: kupiti kopalno kad in lavabo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • lavór — ja m (ọ̑) pog. umivalnik, umivalna skleda: naliti vodo v lavor; umivati si noge v lavorju; emajliran lavor …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • oškrábati — am tudi ljem dov., tudi oškrabála (á) nar. oškrbiti: pri pospravljanju je oškrabala ogledalo / videti je bilo, kakor da bi ga miši oškrabale oškrában a o: oškraban umivalnik; oškraban zid pod oknom okrušen …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • otiráč — a m (á) 1. knjiž., redko predpražnik: obrisati si čevlje v otirač 2. zastar. brisača: umivalnik in otirač ◊ etn. dolgi, ozki brisači podoben kos platna, izvezen z ustaljenimi vzorci, ki se uporablja pri obredjih v Beli krajini …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • rôčka — 1 e ž (ȏ) 1. posoda z ročajem, dulcem, pokrovčkom, zlasti za nalivanje, kuhanje: odstaviti ročko na rob štedilnika; točiti čaj iz ročke v skodelice; emajlirana, keramična, porcelanasta ročka; trebušasti ročki s kavo in mlekom / čajna, kavna… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • skléda — e ž (ẹ) večja, navadno okrogla posoda a) za pripravljanje, serviranje hrane: postaviti skledo na sredo mize; zajemati iz sklede; stresti, zliti v skledo; lončena, porcelanasta skleda; dno sklede; sklede in krožniki / doma so jedli iz ene sklede… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • spálen — lna o prid. (ȃ) namenjen za spanje: spalni in bivalni prostori hiše / spalni vagon vagon z oddelki, v katerih sta ležišči, omarici za obleko in umivalnik; spalna čepica čepica za čas (nočnega) spanja; spalna halja jutranja halja; spalna srajca… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • umiválnica — e ž (ȃ) 1. prostor za umivanje: umivalnice in pralnice so v kletnih prostorih / umivalnica za avtomobile pralnica 2. star. umivalnik, umivalna skleda: naliti vodo v umivalnico …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”