skléda

skléda
-e ž (ẹ́) večja, navadno okrogla posoda a) za pripravljanje, serviranje hrane: postaviti skledo na sredo mize; zajemati iz sklede; stresti, zliti v skledo; lončena, porcelanasta skleda; dno sklede; sklede in krožniki / doma so jedli iz ene sklede / skleda za solato; skleda z dulcem b) navadno s prilastkom za kaj sploh: pomivalna skleda; umivalna skleda umivalnik; skleda na tehtnici // pog. vsebina sklede: pojesti celo skledo solate ● star. zapisano ima skledo in streho hrano in stanovanje; povabili so ga k skledi naj je z njimi (iz skupne sklede); ekspr. pljuvati v lastno skledo škodovati samemu sebi, svoji stvari; bibl. prodati kaj za skledo leče zaradi trenutnih majhnih koristi odpovedati se čemu pomembnemu; ekspr. biti, sedeti pri polni skledi imeti vsega v izobilju; star. jedli boste pri skledi skupaj z drugimi; iste jedi kot drugi

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • lábora — 1 e ž (á) etn. velika plitva (lončena) skleda za mleko: latvice in labore // ekspr. razmeroma velika skleda, skodela sploh: postavila je predenj celo laboro kave in velik kos kruha 2 e ž (á) petr. kamnina, sestavljena iz zaobljenih kosov… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • čápa — e ž (á) nar. (lesena) skleda, iz katere jé več ljudi hkrati: čapa kaše …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • cél — a o tudi ó [ceu̯] prid. (ẹ̑ ẹ) 1. ki ni razdeljen na kose, dele: na policah so ležali celi in razrezani hlebci; skleda celega krompirja; vlaganje celih kumaric // ki še ni načet: kolač je še cel, ga še niso pokusili; sod je še cel; naše zaloge… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • čérfa — e ž (ẹ̑) nar. lončena skleda za mleko: Izpraznili smo čerfo kislega mleka (I. Tavčar) …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • cínov — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na cin; kositrn, kositrov: cinova ruda; cinove spojine / cinova skleda / cinova kuga razpadanje cina v prah …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • črèp — medm. (ȅ) posnema glas pri razbitju lončene posode: črep, je reklo, ko je padla skleda …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dnò — à s, rod. mn. dnòv in dnóv stil. dán, mest. mn. dnìh in dnéh (ȍ ȁ) 1. spodnji, osnovni del posode ali posodi podobne priprave: izbiti sodu dno; napraviti, očistiti dno; vstaviti sodu dno; gošča se zbira na dnu lonca; kovček z dvojnim dnom;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dróbec — bca m (ọ̄) 1. od celote ločen majhen, droben del: pri nakladanju pazi, da se kak drobec ne odkrhne; pobirati raztresene drobce; zadel ga je drobec granate; skleda se je razbila na tisoč drobcev; bleščeči, stekleni drobci / filter prestreza tudi… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • glínast — a o prid. (í) ki je iz gline: glinasti izdelki; glinast vrč; glinasta skleda // ki vsebuje glino: glinasta tla ♦ petr. glinasti lapor; glinasti skrilavec; um. glinasta plastika glínasto prisl.: glinasto rjav …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izjédek — in zjédek dka m (ẹ̑) nav. mn., redko ostanek jedi, izjed: po kosilu je ostala polna skleda izjedkov …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”