Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
glinast — glȉnast prid. <odr. ī> DEFINICIJA koji ima u sebi gline, koji sadrži glinu; glinovit ETIMOLOGIJA vidi glina … Hrvatski jezični portal
glinovit — glinòvit prid. <odr. ī> DEFINICIJA koji sadržava glinu [glinovita podloga]; glinast ETIMOLOGIJA vidi glina … Hrvatski jezični portal
glínovnat — a o prid. (í) redko glinast, glinen: glinovnat vrč … Slovar slovenskega knjižnega jezika
idól — a m (ọ̑) 1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih kip, podoba, ki predstavlja kak ideal, božanstvo: leseni idoli; glinast ženski idol / častiti idole 2. nav. ekspr., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom kar kdo zelo občuduje in želi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
písker — kra m (í) 1. pog. lonec: pisker pušča; glinast, pločevinast pisker / svinjski pisker lonec, v katerem se pripravlja hrana za prašiče / pojedel je cel pisker vsebino lonca ∙ ekspr. rada bi se za nekaj dni rešila piskrov kuhanja, pomivanja; star.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prašíček — čka m (ȋ) 1. prašičji mladič: kupiti prašičke za vzrejo; prodati gnezdo prašičkov // mlad samec prašiča: svinja je povrgla pet prašičkov in dve prasički 2. ekspr. prašič: rediti dve kravi in prašička 3. otr. hranilnik v obliki prašiča: spraviti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vŕč — a m (ȓ) 1. trebušasta posoda z ročajem, navadno ožjim grlom in dulcem, zlasti za nalivanje: napolniti vrč z vodo; glinast, lončen, steklen vrč / vrč za vino ∙ knjiž. vrč hodi toliko časa po vodo, dokler se ne razbije človek toliko časa počne kaj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
