dróbec

dróbec
-bca m (ọ̄) 1. od celote ločen majhen, droben del: pri nakladanju pazi, da se kak drobec ne odkrhne; pobirati raztresene drobce; zadel ga je drobec granate; skleda se je razbila na tisoč drobcev; bleščeči, stekleni drobci / filter prestreza tudi najfinejše drobce / ekspr. po drobcih so vstajali pred njim spomini iz mladosti posamezno, vsak zase; pren., ekspr. stranko so razbili na drobce // malo pomembna ali po obsegu majhna stvar: po redkih rokopisnih drobcih ni mogoče sklepati na pismeno tradicijo; to je le nekaj drobcev celotne problematike 2. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: ko bi imel vsaj drobec tega bogastva; to je le drobec resnice; niti drobca nekdanje volje in zagnanosti ni več v njem prav nič / vse se je zgodilo v drobcu sekunde

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужен реферат?

Look at other dictionaries:

  • drobíti — ím nedov. (ȋ í) 1. delati iz česa majhne, drobne dele: drobiti kamenje, premog; mati je drobila žgance; suhe veje so se drobile pod nogami; seno je tako suho, da se kar drobi / drobiti kruh v kavo / drobiti lešnike z zobmi treti; pren., pesn.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • odlómek — mka m (ọ̑) 1. krajši, navadno vsebinsko zaključen del kakega besedila, umetniškega dela: objaviti, prebrati odlomek iz romana; zaigrati odlomek iz opere / ohranilo se je le nekaj odlomkov drame; slišal je samo odlomek pisma del 2. odlomljen… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • oskálek — lka m (ȃ) drobec, kos navadno kamnine: po eksploziji so oskalki leteli na vse strani; na plezalca so se usuli oskalki // arheol. drobec, kos prodnika: obdelovanje oskalkov …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • Moscon — Wappen der Moscon Moscon ist der Name eines innerösterreichischen Adelsgeschlechts das in der älteren Literatur auch Moskon, Moschkon, Maskhon, Moschkhon oder ähnlich geschrieben wurde und hauptsächlich in der Untersteiermark und Krain begütert… …   Deutsch Wikipedia

  • drob — drȏb m <G drȍba, N mn dròbovi> DEFINICIJA 1. anat. a. želudac i crijeva u ljudskom i životinjskom tijelu b. dio tijela, šupljina s probavnim organima 2. ekspr. nutrina čega velikog; utroba ONOMASTIKA pr. (nadimačka): Dróbac (580, Gračac,… …   Hrvatski jezični portal

  • bleščíca — e ž (í) nav. mn. svetleča se okrasna kovinska ploščica: pošiti ovratnik z bleščicami; večerna obleka z zlatimi bleščicami / pustni kostum, posut z bleščico; pren. enoličnost pesmi poživljajo artistične bleščice // bleščeč drobec: ledene bleščice… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • blestíca — e ž (í) nav. mn., redko bleščeč drobec; bleščica: kristalne blestice snega …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dróbček — čka m (ọ̄) manjšalnica od drobec: drobčki razbite posode / privoščila mu ni niti drobčka sreče prav nič …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • drobívec — vca m (ȋ) redko drobec, košček: daj mačku drobivec kruha …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • drobljánec — nca m (á) 1. ekspr. droben, majhen otrok: majhni, neugnani drobljanci; imela je polno hišo drobljancev / ostal je drobljanec drobne postave // mladič, zlasti ptičji: štorklja je skrbno pitala svoje drobljance 2. knjiž. majhen drobec, košček:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”