- uklonljív
- -a -o prid. (ȋ í) ki se da ukloniti: uklonljiv človek; biti uklonljiv / ekspr. uklonljiva volja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
uklonljív
Look at other dictionaries:
upogljív — a o prid. (ȋ í) 1. ki se da upogniti: upogljiv jeklen trak; upogljiva cev, veja 2. ekspr. uklonljiv: upogljiv človek / upogljiv značaj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
upogljívec — vca m (ȋ) ekspr. uklonljiv človek: upogljivci v stranki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
