- upogljív
- -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se da upogniti: upogljiv jeklen trak; upogljiva cev, veja 2. ekspr. uklonljiv: upogljiv človek / upogljiv značaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
upogljív
Look at other dictionaries:
podájen — jna o prid. (ȃ) upogljiv, elastičen: zelo podajne deske … Slovar slovenskega knjižnega jezika
upogíben — bna o prid. (í ȋ) 1. nanašajoč se na upogib ali upogibanje: upogibna prožnost / upogibna stran komolca stran, na kateri se mišice ob upogibu krčijo ♦ teh. upogibna obremenitev obremenitev, pri kateri sili delujeta prečno v nasprotni smeri in ne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zlomljív — a o prid. (ȋ í) ki se (rad) zlomi: zlomljiva palica / odpornost vsakega človeka je zlomljiva / biti upogljiv, a ne zlomljiv … Slovar slovenskega knjižnega jezika
