- ùj
- in új medm. (ȕ; ȗ) 1. izraža nejevoljo: uj, ti neučakanec 2. izraža telesno ali duševno trpljenje: uj, uj, kako to peče 3. izraža podkrepitev trditve: uj, si občutljiva
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.