- uhájanje
- -a s (ȃ) glagolnik od uhajati: fantovo uhajanje iz zavoda, z doma / uhajanje mladine v mesta / uhajanje plina
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
uhájanje
Look at other dictionaries:
ekshalácija — e ž (á) geol. uhajanje plinov in par iz ugašajočega vulkana … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mašílka — e ž (ȋ) strojn. priprava ob batnici, ki preprečuje uhajanje tekočine iz valja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prodúšen — šna o prid. (ū ȗ) redko prepusten, zlasti za zrak, plin: produšna plast snega / uhajanje pare skozi produšna mesta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tesnílka — e ž (ȋ) strojn. priprava ob rotorju, ki zmanjšuje uhajanje tekočine iz okrova: pritegniti tesnilko; vrste tesnilk / labirintna tesnilka z več zaporednimi zožitvami vzdolž gredi ♦ teh. manšetna tesnilka v obliki kratke, debele cevi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
