- uhajáč
- -a m (á) ekspr. kdor uhaja od kod: uhajača iz zavoda so ujeli ● zastar. vojaški uhajač dezerter
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
uhajávec — vca m (ȃ) zastar. uhajač: pognali so se za uhajavcem / vojaški uhajavec dezerter … Slovar slovenskega knjižnega jezika