- udárjanje
- -a s (á) glagolnik od udarjati: udarjanje s palico / udarjanje kladiva po nakovalu / enakomerno udarjanje koles, vesel / udarjanje srca
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
udárjanje
Look at other dictionaries:
bíč — 1 in bìč bíča m (ȋ í; ȉ í) palica s pritrjenim jermenom ali vrvjo za udarjanje: vihteti bič; počiti, švrkniti z bičem / jahalni, pasji bič ∙ ekspr. če se žival upre, zapoje bič je tepena // ekspr. udarci z bičem: žival je topo prenašala bič /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bílo — a s (í) 1. raba peša utrip, bitje, pulz: zastrupljenec ima hitro bilo / potipal je bolniku bilo 2. priprava za bitje, udarjanje: tolči po bilu; ura z bilom / električno bilo zvočna signalna naprava ♦ tekst. del statev, ki z grebenom pribija votek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
copòt — ôta m (ȍ ó) plosko, zamolklo udarjanje nog ob tla … Slovar slovenskega knjižnega jezika
détel — tla m (ẹ) črna ptica z rdečo liso na glavi in pod repom: detel je plezal in trkal po deblu; slišalo se je udarjanje detla ob suho drevo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
frfòt — ôta m (ȍ ó) šum, ki ga povzroča mahanje, udarjanje s perutmi: jerebice so se dvignile z glasnim frfotom; frfot ptic / frfot zastave plapolanje, vihranje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
frfotánje — a s (ȃ) glagolnik od frfotati: opazoval je frfotanje obstreljenega kragulja / frfotanje metulja s cveta na cvet / mladostno frfotanje dekleta se bo kmalu uneslo // šum, ki ga povzroča mahanje, udarjanje s perutmi: slišalo se je frfotanje ptic /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fužína — e ž (ȋ) nekdaj topilnica železa, navadno s predelovalnico: od fužin se je razlegalo udarjanje kladiv; razvaline fužine … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gorjáča — e ž (á) debela, grčava palica za udarjanje ali opiranje: zavihtel je gorjačo in ga udaril; hodil je z gorjačo v rokah; opira se na gorjačo; drenova, okovana gorjača; pren. besedna gorjača … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gúmno — a s (ú) prostor, kjer se navadno mlati: zvoziti žito na gumno; udarjanje cepcev na gumnu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
júckanje — a s (ȗ) nar. severovzhodno vriskanje, ukanje: ples sta spremljala udarjanje ob tla in juckanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
